APDEJT.si

Ameriškemu odposlancu Steveu Witkoffu očitajo, da je svetoval pomočniku ruskega predsednika Vladimirja Putina, Juriju Ušakovu, o tem, kako naj Putin vodi pogovor z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom glede mirovnega načrta za Ukrajino. Domnevni prepis pogovora, ki ga je objavila agencija Bloomberg, je sprožil kritike ameriških zakonodajalcev, ki pozivajo k Witkoffovemu odpoklicu s pogajanj o Ukrajini. Trump je odposlanca branil po objavi posnetkov.

Rusija je izrazila nezadovoljstvo zaradi uhajanja informacij o tajnih pogovorih med Putinovim svetovalcem in Trumpovim odposlancem Steveom Witkoffom. Donald Trump je umaknil prvotni rok za sprejetje mirovnega načrta, ki ga podpirajo ZDA, in poudaril,il, da razume kompleksnost ukrajinskega vprašanja. Obstajajo tudi trditve, da ameriški mirovni načrt temelji na ruskem dokumentu, obisk Witkoffa v Moskvi pa naj bi vplival na ukrajinsko diplomacijo.

Alastair Crooke, nekdanji britanski diplomat, analizira 28-točkovni t.i. 'mirovni načrt', ki ga je zagotovil ukrajinski poslanec Goncharenko. Crooke ocenjuje, da je besedilo, napisano kot pravna pogodba, amatersko delo in razkriva ameriško operacijo 'vabe in zamenjave', ki cilja na temeljne principe ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Članek obravnava nasprotujoča si stališča znotraj ekipe ameriškega predsednika Trumpa glede načina končanja vojne v Ukrajini. Prav tako izpostavlja protislovja med Združenimi državami in Evropsko unijo glede konca vojne v Ukrajini. Ukrajinski vodja predsedniške administracije Andrij Jermak in ameriški državni sekretar Marco Rubio sta se srečala v Ženevi, Švica, da bi nadaljevala posvetovanja.

Srečanje med predsednikom Donaldom Trumpom in savdskim kronskim princem Mohammedom bin Salmanom je prejšnji teden postalo napeto, ko je tema pogovora prešla na možnost, da bi se Savdska Arabija pridružila Abrahamovemu sporazumu in normalizirala odnose z Izraelom. Princ je zahteval, da bi Izrael v zameno za mir sprejel "verodostojno pot" do palestinske države, čemur pa izraelska vlada nasprotuje. Trump je bil očitno vznemirjen zaradi prinčevega odziva.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil pripravljenost Kijeva za nadaljevanje z mirovnim sporazumom, ki ga podpira ZDA, in poudaril, da je pripravljen razpravljati o občutljivih točkah s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom, v pogovorih pa naj bi sodelovale tudi evropske zaveznice. Hkrati pa Ukrajina zavrača vsak dogovor, ki bi priznaval ruske ozemeljske pridobitve ali omejeval njeno suverenost, vključno s članstvom v Natu.

ZDA in Evropa sta predstavili več načrtov za Ukrajino, kar kaže na pospešeno diplomatsko aktivnost. Prvotni ameriški načrt s 28 točkami je bil dopolnjen z evropskimi predlogi in revidirano ameriško-ukrajinsko različico z 19 točkami. Slednja naj ne bi bila naklonjena Moskvi, ključna vprašanja pa naj bi bila prepuščena neposrednim pogovorom med Trumpom in Zelenskim, ki naj bi se kmalu sestala. Predlog vključuje prekinitev ognja na trenutni liniji in povečanje ukrajinske vojske. Trump je sicer nepredvidljiv igralec in lahko kadarkoli odstopi od dogovorov.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je izrazil zaskrbljenost zaradi kopičenja ameriške vojske na Karibih in morebitnega vojaškega posredovanja ZDA v Venezueli. Kljub temu je poudaril, da aretacija Jairja Bolsonara ne bo vplivala na njegove odnose z Donaldom Trumpom, s katerim namerava govoriti o situaciji.

Po srečanju Trumpa in Putina v Anchorageu na Aljaski in predlaganem srečanju v Budimpešti se je zdelo, da je diplomatska pot med ZDA in Rusijo zamrla. Paul Craig Roberts analizira ruski predlog za končanje konflikta in Trumpov predlog, ki naj bi Putinu ponujal več od ruskega.

ZDA in Ukrajina sta objavili posodobljen mirovni okvir za končanje vojne z Rusijo, vendar so ključna vprašanja, kot so število ukrajinskih oboroženih sil, prihodnost jedrske elektrarne Zaporožje in oblika izmenjave ujetnikov, ostala odprta. Bolgarija podpira prizadevanja Ukrajine za pravičen in trajen mir, ki zagotavlja njeno suverenost in ozemeljsko celovitost.

V Ženevi danes poteka srečanje med predstavniki Ukrajine in ZDA o možnostih za mirovni sporazum, ki ga je predlagal ameriški predsednik Donald Trump. Njegov načrt, ki obsega 28 točk, pa je naletel na odpor evropskih držav. Med vrhom G20 v Južni Afriki je prišlo do spora, saj je koalicija voljnih zavrnila Trumpovo mirovno iniciativo za Ukrajino. Posebni odposlanec ZDA, Keith Kellogg, je kljub temu izrazil optimizem glede načrta.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je po nedeljskih pogovorih z ukrajinsko delegacijo v Ženevi izjavil, da je bil to najbolj produktiven dan od začetka mirovnega procesa. Poudaril je, da ostaja še nekaj odprtih vprašanj in da bo za dosego dogovora potreben dodaten čas.

V Ženevi so se sestali visoki predstavniki Ukrajine, ZDA in Evropske unije, da bi razpravljali o možnostih za končanje vojne v Ukrajini. Po pogovorih o ameriško-ruskem mirovnem načrtu v 28 točkah sta ameriška in ukrajinska delegacija izrazili previdni optimizem in napovedali nadaljevanje intenzivnih diplomatskih aktivnosti. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je pogovore označil za "najproduktivnejše in najpomembnejše" doslej.

Medtem ko evropske države iščejo alternativo mirovnemu načrtu Donalda Trumpa za Ukrajino, madžarski premier Viktor Orbán vidi v njem novo priložnost za izhod iz vojne. Orbán opozarja, da se Evropska unija "trdovratno" drži vojaškega pristopa in poudarja, da lahko le diplomacija prepreči neposreden spopad z Rusijo.

ZDA so pripravljene v prihodnjih dneh začeti novo fazo operacij, povezanih z Venezuelo, poroča Reuters. Administracija predsednika Trumpa stopnjuje pritisk na vlado predsednika Nicolasa Madura. Možnosti vključujejo tudi strmoglavljenje Madura.

Dva članka opisujeta različne vidike predsednika Trumpa. Prvi trdi, da so Trumpovi lastni imenovani pomagali pri zaroti proti njemu. Drugi poudarja srečanje Trumpa s saudskim kronskim princem Mohamed bin Salmanom, ki ga označuje za veliko Trumpovo zunanjo politično zmago.

Dokument, ki naj bi bil mirovni načrt Donalda Trumpa za Ukrajino in Rusijo, je pricurljal v javnost. Načrt vključuje 28 točk in nakazuje, da je ukrajinski predsednik Zelenski popustil pritisku Washingtona. Poljska bi lahko bila zaradi načrta v težkem položaju, saj mir očitno ima svojo ceno.

Ameriški veleposlanik v Izraelu, Mike Huckabee, se je na ameriškem veleposlaništvu v Jeruzalemu zasebno sestal z Jonathanom Pollardom, obsojenim ameriško-izraelskim vohunom. Bela hiša o tem srečanju ni bila obveščena.

Volodimir Zelenski je ocenil Trumpov mirovni načrt kot grožnjo dostojanstvu in varnosti Ukrajine in dejal, da je nesprejemljiv, kar bi lahko povzročilo prekinitev vezi z ZDA. Analitiki so načrt označili za absurden in obscen. Kremelj je izjavil, da od ZDA še ni prejel uradnih informacij o mirovnem načrtu, vendar je pripravljen na pogajanja. Trump naj bi Zelenskemu postavil rok do dneva zahvalnosti za sprejetje načrta.

Venezuelanski predsednik Nicolás Maduro je ponovil poziv k dialogu z ameriškimi uradniki, vključno s predsednikom Donaldom Trumpom, da bi se izognili morebitni vojni. Maduro je izrazil pripravljenost na pogovore "iz oči v oči" in opozoril Trumpa pred uporabo vojaške sile. Medtem naj bi Trump odobril tajne operacije v Venezueli za povečanje pritiska na Madura, ZDA pa naj bi zbrale največjo pomorsko silo v Karibih od hladne vojne.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal srečanje s Stevom Witkoffom in Recepom Tayyipom Erdoganom v Turčiji, s ciljem oživitve mirovnih pogajanj. Trumpova administracija naj bi si prizadevala za oživitev mirovnih prizadevanj v Ukrajini, pri čemer naj bi Rusija imela občutek, da je slišana. Po poročanju naj bi Trumpova administracija v dogovoru z Rusijo pripravljala nov načrt za končanje vojne, o čemer naj bi bili kmalu obveščeni Ukrajinci in države EU.

Donald Trump je napovedal možnost, da bi Savdska Arabija postala 'glavni zaveznik izven Nata' in poudaril formalizirano varnostno partnerstvo med ZDA in Savdsko Arabijo. ZDA se bodo na zahtevo Savdske Arabije posredovale v sudanski državljanski vojni. Na večerji v Beli hiši sta bila prisotna tudi Elon Musk in direktor podjetja Nvidia. Trump se je udeležil ameriško-savdskega investicijskega foruma, kjer je napovedal za 270 milijard dolarjev poslov s Savdsko Arabijo. Zaradi podpore savdskim interesom se je povečala osebna varnostna ogroženost Trumpa.

Združene države Amerike in Rusija sta se pogovarjali o možnosti nove izmenjave zapornikov, je za Axios povedal posebni odposlanec ruskega predsednika Vladimirja Putina, Kirill Dmitriev.

Finski predsednik Stubb je izjavil, da je Moskva 'zamudila priložnost' za organizacijo srečanja med Putinom in Trumpom na Madžarskem. Svetovalec ruskega voditelja za zunanjo politiko, Jurij Ušakov, je potrdil, da je bilo srečanje med Trumpom in Putinom, ki naj bi se odvilo v Budimpešti, odloženo na zahtevo ameriške strani. Ruski zunanji minister Lavrov je dodal, da je Trump odločitev sprejel po prejemu poročil 'iz zakulisja'.

Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je izjavil, da Iran trenutno ne bogati urana, saj so ameriški in izraelski napadi junija poškodovali iranske jedrske objekte. Dodal je, da je Teheran odprt za pogovore z Washingtonom, če ZDA opustijo svoje "maksimalistične zahteve". Poudaril je, da v Iranu ni nobenega neprijavljenega bogatenja urana.

Savdski prestolonaslednik Mohammed bin Salman bo kmalu obiskal Washington na pogovorih z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Ena od tem bo morebitna dobava ameriških lovskih letal F-35 Savdski Arabiji. Izrael temu nasprotuje, saj bi to porušilo vojaško ravnovesje v regiji, ker je trenutno edina država v regiji, ki ima F-35. Trump si močno prizadeva, da bi Savdska Arabija in Izrael normalizirali odnose, širitev Abrahamovega sporazuma pa je eden od njegovih ciljev.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izrazil pripravljenost na srečanje z ameriškim državnim sekretarjem Markom Rubiom in poudaril pomen redne komunikacije. V intervjuju za agencijo RIA Novosti je Lavrov dejal, da je za dosego miru v Ukrajini potrebno upoštevati interese Rusije. Kremelj je zavrnil medijske špekulacije o tem, da je Lavrov padel v nemilost pri predsedniku Vladimirju Putinu.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v intervjuju za Kommersant izpostavil dvojna merila ZDA pri reševanju konfliktov v Levantu in Ukrajini. Poudaril je, da ZDA pri reševanju teh konfliktov uporabljajo različne pristope, kar po njegovem mnenju ni dosledno. Lavrov je namignil, da bi se lahko rešitve, ki jih ZDA podpirajo v Levantu, uporabile tudi v Ukrajini, s čimer bi zagotovili večjo usklajenost.

Medtem ko venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado hvali ameriškega predsednika Donalda Trumpa zaradi njegovega pritiska na socialistični režim Nicolása Madura, brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva zavrača grožnje ZDA proti Venezueli. ZDA krepijo vojaško prisotnost v Karibih, kar povzroča mednarodne kritike.

Rusija je zmanjšala pričakovanja glede skorajšnjega srečanja med predsednikom Donaldom Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Kremelj je sporočil, da trenutno ne vidi potrebe po vrhu, poudaril pa je, da je treba najprej delati na rešitvi situacije v Ukrajini. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je dejal, da je srečanje sicer možno, vendar trenutno ni nujno.

Kreml je priznal, da je v stiku z Venezuelo glede morebitne pomoči predsedniku Nicolásu Maduru, pri čemer poudarja potrebo po mirni rešitvi med ZDA in Venezuelo. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je potrdil stike z venezuelskimi "prijatelji", medtem ko podrobnosti o obsegu pomoči ostajajo nejasne. Moskva poziva k mirni rešitvi in se pripravlja na obrambo Madurove vlade pred pritiski iz Washingtona.

Ameriški posebni odposlanec za Sirijo, Tom Barrack, je izjavil, da naj bi sirski predsednik Ahmed al-Sharaa obiskal Washington. Barrack je izrazil upanje, da bo al-Sharaa med obiskom v Washingtonu razpravljal o pomembnih vprašanjih.

Združene države Amerike so odpovedale načrtovano srečanje med predsednikom Donaldom Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Budimpešti. Razlog za odpoved so bile maksimalistične zahteve Rusije glede Ukrajine. Odločitev je bila sprejeta po nepopustljivosti ruske strani, kot poroča Financial Times, ki se sklicuje na dobro obveščene vire.

Analitiki menijo, da ZDA ne bodo prekinile odnosov z Rusijo zaradi Ukrajine. Donald Trump je izjavil, da se s Putinom ne bo srečal, dokler ne bodo jasni pogoji dogovora. Moskva se strinja, da je treba srečanje skrbno pripraviti.

Severna Koreja je izvedla preizkus križarskih raket dan pred obiskom ameriškega predsednika Donalda Trumpa v Južni Koreji. Izstreljene rakete so letele več kot dve uri. Trump je izrazil pričakovanje, da se bo v bližnji prihodnosti srečal s severnokorejskim voditeljem Kim Jong Unom. Preizkusi raket predstavljajo nadaljevanje razvoja vojaških zmogljivosti Severne Koreje in se dogajajo v času, ko Trump obiskuje azijske države.

Rusija je ratificirala strateški sporazum z Venezuelo, ki sta ga maja podpisala predsednika Vladimir Putin in Nicolás Maduro. Sporazum, ki so ga ratificirali parlamenti obeh držav, utrjuje njuno partnerstvo v času povečanih napetosti med Rusijo in ZDA.

Kremljski šef Vladimir Putin je v Moskvi sprejel severnokorejsko zunanjo ministrico Choe Son Hui, kar kaže na partnerstvo med Moskvo in Pjongjangom. Med pogovori je Putin ministrico prosil, naj severnokorejskemu voditelju Kim Jong Unu prenese, da vse v bilateralnih odnosih poteka po načrtih.

Ameriški predsednik Donald Trump je med svojo azijsko turnejo izrazil željo po srečanju s severnokorejskim voditeljem Kim Jong Unom. Kljub temu je južnokorejska svetovalka za nacionalno varnost izjavila, da se ji srečanje v kratkem času ne zdi verjetno. Razhajanja v izjavah nakazujejo negotovost glede prihodnjih diplomatskih odnosov med ZDA in Severno Korejo.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je ponudil posredovanje med Združenimi državami in Venezuelo v času naraščajočih regionalnih napetosti. Predlog je javnosti sporočil brazilski zunanji minister Mauro Vieira.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da se ne bo srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, dokler ne bo dosežen mirovni dogovor med Rusijo in Ukrajino. Trump je to izjavil v soboto, poroča agencija Reuters.

Posebni odposlanec ruskega predsednika Vladimirja Putina, Kiril Dmitrijev, je izjavil, da so Rusija, ZDA in Ukrajina blizu diplomatske rešitve za končanje vojne v Ukrajini. Poudaril je, da Rusija išče 'končno rešitev' ukrajinskega konflikta, namesto začasne prekinitve ognja, ki bi Kijevu omogočila obnovitev svojih sil.

Južnokorejski minister za združitev, Chung Dong-young, je izrazil prepričanje, da obstaja velika verjetnost za srečanje med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in severnokorejskim voditeljem Kim Jong Unom prihodnji teden. Minister je to označil kot "priložnost iz nebes" za oživitev zastale diplomacije in pozval Trumpa, naj srečanje izkoristi med svojim prihajajočim obiskom Azije. Srečanje bi lahko potekalo prihodnji teden.

Rusija je Združenim državam Amerike neuradno posredovala dokument, v katerem ponavlja svoje zahteve po prevzemu celotnega Donbasa kot pogoj za mir z Ukrajino. Te zahteve so v nasprotju s stališči Donalda Trumpa. Hkrati je bilo po telefonskem pogovoru med zunanjima ministroma obeh držav sporočeno, da do načrtovanega srečanja med Trumpom in Putinom ne bo prišlo.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump naj bi med srečanjem z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim pritiskal na slednjega za hitro končanje konflikta v Ukrajini. Po poročanju Wall Street Journala naj bi Trump Zelenskemu predstavil svoje prioritete za dosego miru. Medtem naj bi potekali pritiski za sabotiranje pogajanj v Ukrajini in prekinitve ognja v Gazi.

Bolgarija je izrazila pripravljenost dovoliti prelet letala ruskega predsednika Vladimirja Putina čez svoje ozemlje, če bo to pripomoglo k srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Budimpešti. Medtem pa je Poljska opozorila, da ne more zagotoviti, da neodvisno poljsko sodišče ne bo odredilo aretacije Putinovega letala, če bi poletelo nad Poljsko. Poljski zunanji minister Radosław Sikorski je dejal, da ne more jamčiti za varen prelet.

Nova veleposlanica Združenih držav Amerike v Republiki Hrvaški, Nicole McGraw, je predala poverilna pisma hrvaškemu predsedniku Zoranu Milanoviću. Uradno je začela svoj mandat v Zagrebu.

Po sklenitvi dogovora med Izraelom in Hamasom o Gazi, so ameriški odposlanci Jared Kushner, Joseph Witkoff in Vance obiskali izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, da bi podprli mir. Izrael je ponovno odprl dva mejna prehoda. Nizozemski mediji poročajo, da ZDA izražajo zaskrbljenost, da bi Netanjahu lahko obnovil vojno. Ankete kažejo na porast podpore Netanjahujevi stranki Likud po koncu vojne v Gazi.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Budimpešti, Madžarska, po "produktivnem" telefonskem pogovoru. Medtem pa G4Media poroča, da Bolgarija razmišlja o tem, da bi Putinu dovolila prelet čez državo na poti v Budimpešto, čeprav je bolgarski zračni prostor za ruska letala zaprt od februarja 2022. Bolgarski minister je izjavil, da bi takšno srečanje morali olajšati na izvedljiv način.

Donald Trump je napovedal srečanje z Vladimirjem Putinom v Budimpešti. Marco Rubio in Sergej Lavrov sta se pogovarjala po telefonu o pripravah na vrh med Trumpom in Putinom glede vojne v Ukrajini. Obstaja možnost, da se Rubio in Lavrov srečata že ta četrtek. Bolgarija bi lahko Putinu dovolila prelet države z letalom na poti v Budimpešto.

Rusija je obtožila Evropsko unijo, da aktivno sabotira prihajajoči vrh med predsednikom Vladimirjem Putinom in njegovim ameriškim kolegom Donaldom Trumpom. Po navedbah ruskega zunanjega ministrstva naj bi Bruselj izvajal "aktivne sabotažne akcije" v pričakovanju srečanja. Poleg tega Moskva obtožuje zahodnoevropske države "aktivnih subverzivnih prizadevanj" v zvezi z možnim vrhom.